Sezona obiranja zgodb
O projektu
Sezona obiranja zgodb je raziskovalno-gledališki projekt, ki se ukvarja s polpreteklo zgodovino prejšnjega stoletja in njenim odmevom danes. Osredotoča se na ohranjanje nesnovne kulturne dediščine z območij ob slovensko-italijanski meji, vzporedno pa stremi k strokovnemu razvijanju komičnih žanrov. Projekt vključuje terensko delo, delavnice in umetniško predelavo zbranega gradiva v interaktivne pripovedno-gledališke predstave kabarejskega sloga. Čezmejno sodelovanje, medgeneracijsko povezovanje, interakcija z nosilkami_ci spomina ter upoštevanje jezikovnih značilnosti in narečnih posebnosti zaznamujejo projekt, ki ga zavod razvija od leta 2023 in ki je del uradnega programa GO! 2025 - Evropska prestolnica kulture.
Zbiranje zgodb in strokovna podpora
Sezona obiranja zgodb se je začela leta 2023 s terenskimi raziskavami, ki so prinesle prva pričevanja prebivalcev z obmejnih območij. Metodološko smo proces in način nabiranja zgodb opolnomočili z delavnico o ustni zgodovini pod mentorstvom Marka Klavore, z delavnico pripovedolvalskega gledališča pod mentorstvom Renate Lapajne ter s sodelovanjem s strokovnjakinjo s področja folkloristike, Barbaro Ivančič Kutin.
Med letoma 2023 in 2025 smo zbrali več kot sedemdeset še nezabeleženih pričevanj. Z njimi spoznavamo različne ljudi in njihove zgodbe. Pripovedi o vsakdanjem življenju so morda za uradno zgodovino obrobne, a za raziskovanje življenja ob meji bistveno prispevajo k sestavljanju mozaika mnogoterih usod. Z razkrivanjem manj zastopanih vidikov vsakdana obmejnega življenja osvetljujemo poteze pripadnikov območja ob meji. Preko individualnega in osebnega govorijo o občem, skozi preteklost pa artikulirajo vzvode sedanjosti – in prihodnosti.
Meja kot prepreka in priložnost
S pričevalkami in pričevalci smo mejo spoznali kot prepreko, a hkrati tudi kot priložnost. Pogojevala je drugačno organizacijo dela in življenja ter spodbujala iskanje iznajdljivih, domiselnih rešitev v strožje nadzorovanem kontekstu, kar odpira prostor za komični potencial. Meja ni imela zgolj negativnega predznaka – spodbujala je različne oblike iznajdljivosti in lahko na protisloven, nepričakovan način delovala tudi emancipatorno. Na primer, številne ženske so s čezmejnim delom, kot so gospodinjenje ali prodaja domačih izdelkov, pridobile pomemben delež dohodka, kar jim je omogočilo več pravic v zakonskem življenju in večjo ekonomsko-socialno avtonomijo.
Kritika in humor na meji moči
Ker vpliva meje ni čutil in ga v svoj prid spreobrnil le »mali človek«, pač pa tudi, če ne predvsem, korporacije, podjetja, nas meja v raziskovanju in ustvarjanju ne zanima le kot geografski pojem, ampak kot mesto, kjer se (morda celo najbolj vidno) vrši in razkriva razporeditev nacionalne, socialno-ekonomske, etnične in medspolne moči. Kritično in komično, smeh in vzpostavljanje razmisleka pa bistveno zaznamujejo uprizoritve, ki smo jih ustvarili v projektu Sezone obiranja zgodb.
Gledališke uprizoritve
Letu 2023 je potekal prvi sklop pripovedovalskih večerov Rajš ku rajš, rajš neč, leta 2024 pa smo ustvarili tri interaktivne pripovedno-gledališke predstave manjšega formata v kabarejskem slogu Je kaj za prijavit?, Usje se je dalu in Vse, ma šalamov ne!.
Predstave so si v strukturi in temi podobne, medtem ko se vsebina posameznih uprizoritev spreminja in vključuje zgodbe ljudi z območja, kjer se predstava igra. Poigravamo se s pripovednimi tehnikami in komedijskimi postopki, vendar poskušamo ohraniti avtentičnost izvirnih pripovedovalcev in njihovih pripovedi. Z navezanostjo gledalcev na zgodbe in s pristnostjo pripovedi želimo gledalcu vzbuditi željo, da tudi zgodba sama postane pripovedovalec. Komuniciranje dokumentarističnih osnov preko umetniškega medija spodbuja skupnostno delovanje, interakcijo ter možnost za nadaljnjo odkrivanje zgodb in pričevanj.
Zaključek
Projekt Sezona obiranja zgodb prinaša neprecenljiv vpogled v življenje malega človeka na meji. Z umetniško obdelavo zgodb te postajajo dostopne širši javnosti in s tem prispevajo k boljšemu razumevanju zgodovinskih okoliščin ter družbene realnosti današnjega časa. Zavod Scaramouche, ki projekt vodi, s tem vzpostavlja komedijo kot močan umetniški izraz in odpira nove poti za njen razvoj v mediteranskem prostoru, kjer se zdi še posebej domača.
Tako bo uprizoritev v septembru 2025 Usje se je dalu (delovni naslov) delovala kot sklepni dogodek večletnega projekta, ki bo v profesionalnem produkcijskem okolju teme obmejnega življenja lahko pripeljal pred večja občinstva ter zgodbe iz domačih krajev popeljal v širšo regijo.
