Dejanje priznam. Ali kriva nisem!
Bralno-glasbena uprizoritev, 2020
Četrtek, 17. septembra 2020, ob 17.00 ob spomeniku Franceta Bevka v Novi Gorici
Bralno-glasbena uprizoritev ob 130. obletnici rojstva in 50. obletnici smrti Franceta Bevka (1890–1970)
Gledališki dogodek, s katerim smo točno na dan obeh obletnic počastili najbolj plodovitega primorskega pisatelja, v ospredje postavlja žensko figuro, Bevkovo zanimanje zanjo in njegov pisateljski poskus približevanja ženskemu občutenju. Uprizoritev prepleta izbrane odlomke Bevkovih manj znanih oziroma izpostavljenih del z uglasbitvijo nekatere njegove poezije in se širi v pogovor o pisateljevem ustvarjanju.
Ustvarjalke in ustvarjalci
Avtorica koncepta in režiserka: Tereza Gregorič
Dramaturška svetovalka in vodja pogovora: Ana Perne
Igrajo: Helena Peršuh, Maja Poljanec Nemec, Arna Hadžialjević, Patrizia Jurinčič Finžgar, Anuša Kodelja, Jakob Šfiligoj, Borut Petrović
Na pogovoru so sodelovali: Irena Škvarč (direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka), mag. Marija Mercina (literarna zgodovinarka) in dr. Krištof Jacek Kozak (literarni zgodovinar)
V Goriški knjižnici Franceta Bevka so pripravili pregledno razstavo o življenju in delu Franceta Bevka z naslovom V preseku: V tvoj spomin je moje ime. Mag. Marija Mercina in dr. Krištof Jacek Kozak pa sta avtorja dveh prispevkov v strokovni monografiji France Bevk: od Pestrne do Čedermaca (Mladinska knjiga, 2020).
Producenta: SNG Nova Gorica in Zavod Scaramouche
Seznam bralno uprizorjenih odlomkov iz proznih besedil in drame ter uglasbenih pesmi
Groteska (1924), črtica
Hudič se želi pošaliti z učiteljem Petranom in mu svetuje, naj iz revije izreže naslikano Čistost. Pred Petranom oživi Doroteja in mu pove svojo zgodbo: po življenju na ulici in nato v beznici je služila slikarju za model in z njim zanosila, nato jo je zapustil, ona pa je pozneje utonila v reki. Doroteja vodi Petrana do svojega trupla, on pa se na koncu zave, da je v sobi in pred njim le revija z neizrezano sliko.
Umrl je čas (1915), pesem
Anuška pred poroto (1915), črtica
Anuška se znajde na sodišču, kjer izpoveduje doživeta poniževanja, katerih žrtev je bila vse življenje , in opiše razmere, ki so jo pripeljale do umora neznanca.
Verz (1915), pesem
Mati (1929), povest
Devetnajstletna Tilda dela v krčmi pri svaku in sestri ter sanja o ljubezni, ki jo ob ponovnem srečanju začuti do prijatelja iz otroštva. A življenje v krčmi je vse kaj drugačno od romana, ki ga bere. Eden od gostov nepovabljen vstopi v njeno sobico. Tilda zanosi in skrivaj rodi otroka, ki ga ubije. Zločin skuša prikriti in zbeži v mesto, kjer se znova sreča z ljubljenim. Tudi z njim zanosi, a ta jo zapusti. Ko je njen zločin razkrit, ji vzamejo prostost. Noseča jetnica živi za zapahi z drugimi ženskami, rodi otroka, a ob komaj porojeni sladkosti materinskega čustva izkusi grenkost otrokove smrti.
Mati govori (1916), pesem
Krivda (1926 – pod naslovom Materin greh), drama
Hlapec Ivan, ki se z Ano, ženo pokojnega gospodarja pozna že iz mladosti, skrbi za kmetijo, temu pa se upirajo gospodarjev brat Brdar, Anini otroci in sinova zaročenka. Brdarjeva namigovanja na intimen odnos med Ano in Ivanom stopnjujejo jezo Aninega sina Jožeta, ki Ivana naposled zabode. Drama se nadaljuje na sodišču in konča nekaj mesecev po zaslišanju, ko se po oprostitvi Ana vrne domov. Bevk je napisal dve različici zadnjega prizora, dramo pa pozneje (1929) predelal v povest.
Dvogovor ljubezni (1916), pesem
Avditor (1919), črtica
Avditor Stepnicki v pogovoru z ženo Ido zagovarja svojo dolžnost izvrševanja zakonov, medtem ko skuša ona s svojimi argumenti premagati tisti del moževega pola, ki je ločen od zasebne sfere in pripada zgolj njegovemu poklicu.
Roža skrivnostna (1920) – odlomek, pesem
Povezave
Dejanje priznam. Ali kriva nisem!, Sigledal
Dejanje priznam. Ali kriva nisem!, Slovenski gledališki letopis, 2020–2021
